Prana – življenska energija
Prana je življenska energija, ki je odgovorna za chi v kitajski medicini. Prežema vse naše telo in se pokorava vzorcem pretokov, ki jih imenujemo nadiji in so odgovorni za vzdrževanje vseh individualnih celičnih aktivnosti.
Togoste telesa je posledica blokirane prane-življenske energije in posledičnega kasnejšega kopičenja toksinov v našem telesu. Ko prana steče, ze začnejo strupene snovi izločati za telesa, kar zagotavlja zdavje vsemu telesu.
Ker postane telo ponovno prožno, postanejo asane-telesni položaji, ki so se nam prej zdeli nemogoči, lahki in izvedljivi. Postopoma se razvije tudi stabilnost in privlačnost gibov. Ko se količina prane zelo poveča, krene telo v določene položaje samo od sebe … asane, mudre in pranayame se pojavijo spontano.
Pranayamo na splošno opredelimo kot kontrolirano dihanje. Beseda pranayama je sestavljena iz dveh korenov: prana in ayama. Prana pomeni vitalna energija ali življenska sila, ki obstaja v vseh stvareh, živih in neživih. Čeprav je tesno povezana z zrakom, ki ga dihamo, je subtilnejša od zraka in kisika. Zato pranayame ne smemo obravnavati samo kot dihalne vaje, ki napolnijo pljuča z dodatnim kisikom.
Pranayama izkorišča dihanje, da lahko vpliva na pretok prane v nadijih ali energetskih kanalih pranayama koshe ali energijskega telesa.
Beseda yama pomeni nadzor in jo uporabljamo za označevanje raznih pravil in kodeksa vedenja. Besedo ayama razlagamo kot podaljšanje ali širjenj. Tako pomeni beseda pranayama podaljšanje ali širjenje razsežnosti prane. Tehnike pranayame predpisujejo metodo, s pomočjo katere lahko življensko silo aktiviramo in uravnavamo, da dosežemo svoje normalne meje ali omejitve in pridobimo višje stanje vibracijske energije.
Štirje vidiki pranayame
V praksi pranayame obstajajo štirje pomembni vidiki dihanja, ki jih uporabljamo: pooraka ali vdih, rechaka ali izdih, antar kumbhaka ali notranje zadrževanje diha, bahir kumbhaka ali zunanje zadrževanje diha.
Najpomembnejši del pranayame je kumbhaka ali zadrževanje diha. Za uspešno izvajanje moramo postopoma razvijati nadzor nad funkcijo dihanja. Zato pri praksah pranayame na začetku bolj poudarjamo vdih in izdih, da okrepimo pljuča in uravnovesimo živčni ter pranski sistem v pripravi na zadrževanje diha. Vaje vplivajo na pretok prane v nadijih, jih prečiščujejo, urejajo in aktivirajo ter tako povzročajo fizično in mantalno stabilnost.
Dihanje, zdravje in pranajama
Dihanje je najvitalnejši proces telesa. Vpliva na aktivnosti vsake celice in je tesno povezano z učinkom možganov. Človek vdihne in izdihne približno 15 krat v minuti in 21.600 krat v enem dnevu. Dihanje oskrbuje zgorevanje kisika in glukoze in proizvaja energijo za poganjanje vsakega mišičnega krčenja, izločanja žlez in mentalnega procesa. Dihanje je tesno povezano z vsemi vidiki človeških izkušenj.
KAKO PRAVILNO DIHAMO?
Večina ljudi diha nepravilno in uporablja samo majhen del svoje pljučne zmogljivosti. Dihanje je zato na splošno plitvo, kar prikrajša telo za kisik in prano, ki sta nujna za dobro zdravje.
Ritimično, globoko in počasno dihanje spodbuja in je spodbujano z mirnim, soglasnim stanjem uma. Nepravilno dihanje razbije možganske ritme in vodi v psihične, emocionalne in mentalne blokade kar lahko vodi v notranje konflikte, neuravnovešenost, neurejen življenski stil in bolezen.
Pranayama vzpostavlja pravilne dihalne vzorce, prekinja negativni ciklus in obrača proces. To naredi tako, da prevzame nadzor nad dihanjem in spet vzpostavlja naravne, sproščene ritme telesa in uma.
Dihanje je v glavnem nezaveden proces, vendar lahko kadarkoli prevzamemo zaveden nadzor. Oblikuje torej most med zavednimi in nezavednimi področji uma. S pomočjo prakse pranayame lahko energijo, ujeto v past nevrotičnih, nezavednih mantalnih vzorcev, sprostimo, da jo uporabimo za ustvarjalnejše in bolj vesele aktivnosti.
Naravno dihanje
Usedite se v udoben meditaciski položaj ali se ulezite (shavasana) in sprostite celotno telo. Opazujte svoje naravno in spontano dihanje. Razvijajte popolno zavedanje ritmičnega toka diha. Čutite kako dih teče v nos in iz njega. Na noben način ne nadzirajte diha. Opazite, da je dih hladnejši ob vstopu skozi nosnice in toplejši ob izdihu. Občutite kako dih priteka in izteka zadaj v ustih nad grlom. Pritegnite zavedanje navzdol v področje grla in občutite dih, ki teče v grlu. Pritegnite zavedanje navzdol v področje prsi in čutite dih, ki teče skozi sapnik in bronhialne cevi. Občutite dih, ki teče v pljučih. Zavedajte se pluč, ki se širijo in sproščajo. Preusmerite pozornost na prsni koš in opazujte širjenje in sproščanje tega področja. Preusmerite zavedanje v trebuh in občutite kako se trebuh pri vdihu premika naven in pri izdihu navznoter. Na koncu se zavedajte vsakega dihalnega procesa, od nosnic do trebuha, in ga nekaj časa opazujte. Pritegnite zavedanje nazaj, opazujte fitično telo kot celoto in odprite oči.
Trebušno dihanje
Trebušno dihanje ali dihanje s prepono izvajamo s povečanim delovanjem prepone in zmanjšanim delovanjem prsnega koša. Prepona je mišica, ki ločuje pljuča od trebušne votline. Kadat trebušna prepona deluje pravilno, pospešuje najučinkovitejši način dihanja. Ko se trebuh dviga in spušča, izkusimo bolj učinek prepone kot prepono samo. Občutljivost na mišico bo prišla sčasoma z redno vadbo. Pri vdihu se prepona premakne navzdol in potisne trebušno vsebinno navzdol in navzven. Pri izdihu se prepona pomakne navzgor, trebušna vsebina pa navznoter.
Pravilna uporaba trebušne prepone, povzroči enakovredno širjenje alveol in izboljšuje limfno čiščenje iz bazalnih delov pljuč (masira jetra, želodec, črevesje in ostale organe, ki ležijo neposredno pod njo), pozitivno učinkuje na delovanje srca in koronarno preskrbo ter izboljšuje oksigenacijo krvi in cirkulacijo. Trebušno dihanje je najnaravnejši in najučinkovitejši način dihanj. Zaradi napetosti, nepravilne drže, pretesnih oblačil in premalo razgibavanja pa nanj pogosto pozabimo. Ko trebušno dihanje postane zopet del vsakdanjega življenja in je pravilno dihanje zopet vzpostavljeno, se stanje fitičnega in mentalnega dobrega počutja zelo izboljša.
VAJA ZA TREBUŠNO DIHANJE
Ulezite se na hrbet (shavasana) in popolnoma sprostite telo. Opazujte spontano dihanje, ne da bi ga kakorkoli nadzirali. Naj dihanje postane popolnoma naravno. Položite desno roko na trebuh, tik nad popkom, levo roko pa čez sredino prsi. Desna roka se bo z vzdihom pomaknila navzgor, z izdihom pa navzdol. Leva roka se pri dihanju ne premika. V trebuhu ne sme biti napetosti in ne poskušajte siliti giba, ne širite prsi in ne premikate ramen. Občutite kako se trebuh širi in krči. Nadaljujte s počasnim in globokim dihanjem. Vdihnite, medtem ko čim bolj širite trebuh, ne da bi širili prsni koš. Na koncu vdiha prepona pritiska trebuh, popek pa je na svoji najvišji točki. Pri izdihu se prepona pomakne navzgor, trebuh pa navzdol. Na koncu izdiha je trebuh skrčen, popek pa spuščen proti hrbtenici. Nadaljujte z dihanjem nekaj minut.