JUTRANJA JOGA in MEDITACIJA

Jutranja joga je celostna oblika vadbe, ki združuje telesne položaje (asane), dihalne tehnike (pranajama) ter usmerjeno pozornost oziroma meditacijo. Zaradi kombinacije gibalnih, dihalnih in sprostitvenih elementov velja za učinkovito vadbo, ki pozitivno vpliva tako na telo kot na um.

Redna jutranja praksa joge spodbuja prekrvavitev, izboljšuje gibljivost, krepi mišično moč in prispeva k boljši telesni drži. Hkrati uravnava delovanje živčnega sistema, zmanjšuje raven stresa ter povečuje zbranost in energijo za prihajajoči dan. Za razliko od nekaterih intenzivnih oblik telesne aktivnosti je joga primerna tudi za začetnike, saj jo je mogoče prilagoditi starosti, telesni pripravljenosti in morebitnim zdravstvenim omejitvam.

Meditacija je že tisočletja znana kot učinkovita metoda usmerjanja vase. Danes meditacijo najpogosteje uporabljamo za umiritev uma ter doseganje notranjega miru. Meditacija je primerna za vse, ki raziskujejo duhovno plat življenja, in tudi tiste, ki niso duhovno naravnani.
Meditacija pomeni osredotočenost na izbran objekt. To je lahko lastni jaz, drugo bitje, občutek, predmet, situacija, beseda, naše telo ali lasten dih. Osredotočenje izključno na opazovanje objekta in zaznavanje vseh sprememb med opazovanjem, ne da bi se na to odzvali, je bistvo vsake meditacije, saj na tak način spoznavamo dejstva o sebi, drugih ali življenju nasploh.

MEDITACIJA IN ZBRANOST

Um je neutruden “pomočnik”, ki skače od ene misli k drugi. Občasen umik od ustaljenih miselnih poti in vzorcev nam lahko koristi, da znova začutimo sami sebe, si prisluhnemo in se podamo na pot sprejemanja, odkrivanja lastnih potreb in želja.

POZITIVNI UČINKI MEDITACIJE

Um lahko primerjamo z valovanjem morja. Ko se naše misli umirijo, se umiri tudi valovanje morja, dokler ni dno popolnoma jasno vidno.
Takrat stvari vidimo takšne, kot so!

Meditacija prinaša številne pozitivne učinke:

• Zmanjšanje stresa – redna meditacija znižuje raven kortizola in spodbuja občutek notranjega miru.
• Izboljšana koncentracija in pozornost – krepi sposobnost osredotočanja ter zmanjšuje motnje pozornosti.
• Čustvena stabilnost – pomaga pri uravnavanju čustev, zmanjšuje anksioznost in spodbuja občutek zadovoljstva.
• Boljša samoregulacija – povečuje zavedanje lastnih misli in vedenja, kar olajša obvladovanje impulzov.
• Podpora pri spoprijemanju z bolečino – raziskave kažejo, da meditacija zmanjšuje subjektivni občutek bolečine.
• Krepitev imunskega sistema – redna praksa lahko pozitivno vpliva na odpornost telesa.
• Izboljšan spanec – umirjanje živčnega sistema pripomore k lažjemu uspavanju in kakovostnejšemu počitku.
• Povečana empatija in sočutje – meditacija spodbuja pozitivne medosebne odnose in občutek povezanosti z drugimi.
• Podpora pri osebni rasti – pomaga pri večji samorefleksiji in razvoju notranje zrelosti.